Na drugem krožniku papai mora-skoraj po pravilu-biti kozliček – cabrito (ali jagenjček – cordero, ki je bolj masten), pečen v pečici. Jedo ga skupaj s pomfrijem. Zelo težka jed, še posebno za tiste, ki niso vajeni pozno večerjati. Em kot da a še ne bi bilo dovolj, drugemu krožniku sledi še nekaj sladkega, v našem primeru je bila a Tarta de uísque ali sladoledna torta z okusom uísque-ja. Zelo težka jed, še posebno za tiste, ki niso vajeni pozno večerjati. In kot da to še ne bi bilo dovolj, drugemu krožniku sledi še nekaj sladkega, v našem primeru je bila to Tarta de whisky ali sladoledna torta z okusom whisky-ja.
Vsakič se vprašam, kam Španci dajo toliko hrane … Že naša slovenska hrana-vsaj nekatera-se mi zdi precej obilna em težka, vendar se s špansko ne mais primerjati. Vsako kosilo em vsaka večerja v Španiji je sestavljena iz prvega, drugega krožnika em sladice. (Če bi jaz tako kuhala v Sloveniji, bi že zdavnaj bankrotirala.) (Če bi jaz tako kuhala v Sloveniji, bi že zdavnaj bankrotirala.)
Veliko slišimo o priljubljeni mediteranski dieti, ki jo mediji propagirajo na vsakem koraku, ker naj bi bila zelo zdrava. Dobro se je informirati, kaj Mediteranci v resnici pravzaprav jedó, zagotavljam papai vam, da je njihova hrana mastna super, kalorična super em-vsaj na prvi pogled-nič kaj zdrava. Na žalost assim tudi Španci, kot mnogi drugi narodi, podlegli množični predelavi živilskih izdelkov, em tudi zaradi pomanjkanja časa se ne prehranjujejo več tako zdravo. Konzervirana živila assim zamenjala sveža, večino “kuhanja” papai opravi najpriljubljenejši španski kuhinjski pripomoček – mikrovalovna pečica. Res škoda za špansko kuhinjo, ki je vedno veljala (em še velja) za eno bolj priljubljenih v svetovnem merilu. Na žalost so tudi Španci, kot mnogi drugi narodi, podlegli množični predelavi živilskih izdelkov, in tudi zaradi pomanjkanja časa se ne prehranjujejo več tako zdravo. Konzervirana živila so zamenjala sveža, večino “kuhanja” pa opravi najpriljubljenejši španski kuhinjski pripomoček – mikrovalovna pečica. Res škoda za špansko kuhinjo, ki je vedno veljala (in še velja) za eno bolj priljubljenih v svetovnem merilu.

Assim papai stvari, ki bi jih z veseljem zamenjala za slovenske onça bi si želela, da bi jih prevzeli Slovenci. Namreč, tam življenje poteka dosti bolj sproščeno. Slovenci smo precej napeti em "zadrgnjeni", malo tudi zagrenjeni, vedno vagem pritiskom. V Španiji se npr. vsi tikajo, kar je zame precej nesprejemljivo. Ne bi mogla tikati ljudi, ki portanto 20 ali 30 deixam starejši od mene. Papai de Sploh ne ljudi, ki jih ne poznam. Tako sem bila vzgojena. V Españi se zdijo ljudje dosti bolj enaki med sabo. V Sloveniji smo bolj razdeljeni po razredih, kar nas kaže v bolj snobovski luči. Na je a, kar mi pri nas ni všeč. Ljudem tukaj veliko pomenijo t.i. statusni simboli, kot je dober avto, lepa hiša em papai papirji, ki pričajo o številnih profesionalnih nazivih. Papai de Manj pomeni človek sam em njegov karakter, njegove resnične vrednote. Žalostno, ni kaj. Slovenci smo precej napeti in “zadrgnjeni”, malo tudi zagrenjeni, vedno pod pritiskom. V Španiji se npr. vsi tikajo, kar je zame precej nesprejemljivo. Ne bi mogla tikati ljudi, ki so 20 ali 30 let starejši od mene. Sploh pa ne ljudi, ki jih ne poznam. Tako sem bila vzgojena. V Españi se zdijo ljudje dosti bolj enaki med sabo. V Sloveniji smo bolj razdeljeni po razredih, kar nas kaže v bolj snobovski luči. In to je to, kar mi pri nas ni všeč. Ljudem tukaj veliko pomenijo t.i. statusni simboli, kot je dober avto, lepa hiša in pa papirji, ki pričajo o številnih profesionalnih nazivih. Manj pa pomeni človek sam in njegov karakter, njegove resnične vrednote. Žalostno, ni kaj.
V Ljubljani redkokdaj vidim kakšen nasmejan obraz. Vsi samo nekam hitijo em drvijo. Ko sem v Španiji videla, da se ljudje na ulicah srečujejo, se ustavijo, pogovorijo, si res vzamejo čas za prijatelje em se družijo v pravem pomenu besede, sem si zaželela, da bi kaj takega lahko videla tudi pri nas v Ljubljani. Vem, da assim Slovenci z drugih koncev države drugačni, tudi bolj odprti em zgovorni, v osrednji Sloveniji papai – kot da bi pihal drugačen veter! Ko sem v Španiji videla, da se ljudje na ulicah srečujejo, se ustavijo, pogovorijo, si res vzamejo čas za prijatelje in se družijo v pravem pomenu besede, sem si zaželela, da bi kaj takega lahko videla tudi pri nas v Ljubljani. Vem, da so Slovenci z drugih koncev države drugačni, tudi bolj odprti in zgovorni, v osrednji Sloveniji pa – kot da bi pihal drugačen veter!

Preživela sva torej dva tedna mraza (em pre) obložene mize, bombni preplah em neskončne vrste na letališčih, turbulenco em potem doma spet navajanje na 1000 m nižji teren. Papai de 2007 se je začelo s polno paro, z novimi spremembami, ki se jih bomo-upajmo-čimhitreje navadili, papai de želim si predvsem, da bi se ljudje v novem letu bolj zavedali sveta okoli sebe em se spustili s piedestala sebičnosti ter postali bolj humani, bolj sočutni em tolerantni.

Vse dobro v letu 2007 vam želim!