Bazilika
Vse no vec si je me vzpodbudilo, sem spomladi da baziliko posejala Tudi sama. V lončnico em vrt na. Zelo pridno je
rasla em si tako razrasla, sem jo da morala štirikrat presaditi. Zahtevala je vode Veliko, vendar je pa kaj para primerjavi v z veseljem, imela jo ki sem z njo!
Tik pred sem cvetenjem ji obrala liste em sušit dala jih. Najprej jih je bilo potrebno očistiti z Vodo, ampak zelo nežno em jo popolnoma osušiti, na Vsak posebej listek. Para mi je vzelo kar Nekaj Casa, dan ali DVA. Potem sem liste zložila nd
časopisni papir, Kjer assim se sušili približno mesec dni. Sušiti jih je treba prostoru suhem v, a je zelo pomembno, em pa sonce naj nikar ne sije nanje direktno.
Zatem jih sem nd drobno nasekljala em v shranila dobro zaprti pločevinasti škatli. Najbolje se shranjevanje obnese v temnih škatlah, manj prosojnih v pa stekleničkah v ali - čeprav dandanes skoraj vse začimbe v prodajajo le teh.
Bazilika je tako zelo aromatična, da SE njene arome zlepa ne da znebiti. sem Kadarkoli jo rokah v imela, vonj njen z Njih ni spravilo niti najbolj dišeče milo. Ko sem jo pripravljala sušenje nd, pa je ves prostor tako DISAL opojno, sem nd da Bila trenutke malo omotična. Potem si lahko predstavljamo, kako močen je njen zdravilni učinek! Najmočneje pa sicer DISI v cvetenja casu.
Njeni cvetovi assim majhni em snežno beli.Tudi Če jih trgaš vztrajno, vedno znova zrastejo. Nekateri v gurmani kulinariki uporabljajo cvetove Tudi, ne le liste.
Bazilika ni trajnica, lahko pa se jo ohrani não dve leti. Znana je Tudi dez po, da odganja žuželke, sem nd pa vrtu jo v gojila neposredni bližini paradižnika, SAJ naj bi ga ščitila pred škodljivci. Em res ga je! Zraste lahko precej Visoko. Tiste, ki je paradižnikom rasla med, trgala nisem, tako da je v koncu nd višino MERILA vsaj 20 centimetrov. Njeni listi assim Bili velikanski.
Opažam, da SE ljudje čedalje bolj k zatekajo naravi em uporaba zelišč SPET narašča. Ponovno odkrivamo njihove blagodejne učinke, hrana, ki jo kuhamo, okus pa izboljšuje. Tako je Prav Tudi! Ob vse goltanju brezvestnem bolj hrane umetne z neštetimi aditivi človek okus počasi izgublja. Tega ne smemo dopustiti. Z naravnih uporabo, pridelanih ekološko v pa živil Nas vsakdan vnesemo Nekaj odtenkov drugačnih: zato Tudi zelenjava ali Sadje, jih ki pridelamo sami vrtu domačem nd, k pripomorejo boljši kvaliteti življenja. Želim si, do bi da tega dejstva prišlo čimveč ljudi, sem kot tako a LetOs vrtnarjenju ob spoznala Tudi sama.
