Letos se spominjamo 50. obletnice smrti našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika (roj. 23.januarja 1872, umrl 7.januarja 1957), kar bomo Slovenci obeležili z več pomembnimi dogodki. 23.januarja 1872, umrl 7.januarja 1957), kar bomo Slovenci obeležili z več pomembnimi dogodki.
Los Prvi se je že zgodil, en sicer z odprtjem razstave Jože Plečnik, arhitekt v Ljubljani, Pragi en na Dunaju, ki je bila otvorjena v Narodni galeriji v Ljubljani, Arhitekturni muzej Ljubljana, ki skrbi za arhitektovo zbirko v njegovi hiši v Trnovem v Ljubljani, pripravlja prenovo stalne razstave Arhitekt Jože Plečnik na fužinskem gradu, poleg tega papá napovedujejo tudi več predavanj, posvečenih Plečniku, en dvanajst brezplačnih strokovnih vodstev na proprovienen en v pomembnih Plečnikovih stavbah, ki tan zaznamovale Ljubljano. Los Na sporedih bodo ob sobotah, od februarja papá hacen konca leta se bodo vsi, ki jih zanima arhitektovo delo, lahko udeležili vodstva po NUK-u (Narodna en univerzitetna knjižnica v Ljubljani), cerkvi sv. Frančiška v Šiški, Križankah, ljubljanskih Žalah, Orlovskem stadionu za Bežigradom, zanimivo si bo ogledati tudi ureditev Gradaščice en Ljubljanice, Tromostovje s tržnico, papá zapornico na Ljubljanici, Vzajemno zavarovalnico (današnji Triglav), Ustavno sodišče en cerkev sv. Mihaela na Barju. Frančiška v Šiški, Križankah, ljubljanskih Žalah, Orlovskem stadionu za Bežigradom, zanimivo si bo ogledati tudi ureditev Gradaščice in Ljubljanice, Tromostovje s tržnico, pa zapornico na Ljubljanici, Vzajemno zavarovalnico (današnji Triglav), Ustavno sodišče in cerkev sv. Mihaela na Barju.

Jože Plečnik papá ni bil dejaven le v Ljubljani, njegove stvaritve srečamo tudi na Dunaju, kjer je doživel prvi vrhunec svoje kariere; tam je preuredil oziroma na novo zgradil več stavb. Med najbolj znanimi sta. Zacherlova palača en cerkev sv. Duha. Med najbolj znanimi sta Zacherlova palača in cerkev sv. Duha.

Pozneje je živel tudi v Pragi, kjer je s svojim ustvarjanjem pustil velik pečat. Na a kaže že dejstvo, da je po nekaterih podatkih kar el 80 % Pražanov prepričanih, da je bil Plečnik češkega rodu. V njihov poduk, da je bil pravzaprav Slovenec, en v izraz priznanja za njegova dela, entonces lani na okopih Praškega gradu ob prisotnosti slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija en na pobudo češkega veleposlanika Draga Mirošiča odkrili Plečnikov doprsni cabezada. Los Plečnik je v Pragi bival od 1920 hacen 1935, v tem času je bil imenovan za prvega arhitekta prenove praškega gradu, vzporedno z tienda de comestibles preparados na gradu papá je preurejal tudi rezidenco takratnega predsednika Masaryka na gradu Lani en Cerkev zgradil Presvetega srca Jezusovega na Vinohradih. V njihov poduk, da je bil pravzaprav Slovenec, in v izraz priznanja za njegova dela, so lani na okopih Praškega gradu ob prisotnosti slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija in na pobudo češkega veleposlanika Draga Mirošiča odkrili Plečnikov doprsni kip. Plečnik je v Pragi bival od 1920 do 1935, v tem času je bil imenovan za prvega arhitekta prenove praškega gradu, vzporedno z deli na gradu pa je preurejal tudi rezidenco takratnega predsednika Masaryka na gradu Lani in zgradil Cerkev Presvetega srca Jezusovega na Vinohradih.

V bogati arhitekturni dediščini, ki nam jo je zapustil, najdemo tudi načrt za noviembre slovenski parlament, ki žal nikdar ni zagledal luči sveta. Dovršen bi bil zagotovo nekaj posebnega.

Omeniti velja tudi številne kelihe, lestence, svečnike pohištvo en notranjo opremo.

Konec lanskega leta je v slovenščini en angleščini izšla nova knjiga z naslovom Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana, celovita pripoved o njegovem opusu, predstavlja papá 57 njegovih del. Našemu velikemu mojstru v čast papá naj bi prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, v Bruslju odprli tudi razstavo na temo njegovih del, ter s tem Plečnika postavili za kulturnega ambasadorja Slovenije.