Na drugem krožniku papá mora-skoraj po pravilu-biti kozliček – cabrito (ali jagenjček – cordero, ki je bolj masten), pečen v pečici. Jedo ga skupaj s pomfrijem. Zelo težka jed, še posebno za tiste, ki niso vajeni pozno večerjati. En kot da a še ne bi bilo dovolj, drugemu krožniku sledi še nekaj sladkega, v našem primeru je bila a Tarta de whisky ali sladoledna torta z okusom whisky-ja. Zelo težka jed, še posebno za tiste, ki niso vajeni pozno večerjati. In kot da to še ne bi bilo dovolj, drugemu krožniku sledi še nekaj sladkega, v našem primeru je bila to Tarta de whisky ali sladoledna torta z okusom whisky-ja.
Vsakič se vprašam, kam Španci dajo toliko hrane … Že naša slovenska hrana-vsaj nekatera-se mi zdi precej obilna en težka, vendar se s špansko ne más primerjati. Vsako kosilo en vsaka večerja v Španiji je sestavljena iz prvega, drugega krožnika en sladice. (Če bi jaz tako kuhala v Sloveniji, bi že zdavnaj bankrotirala.) (Če bi jaz tako kuhala v Sloveniji, bi že zdavnaj bankrotirala.)
Veliko slišimo o priljubljeni mediteranski dieti, ki jo mediji propagirajo na vsakem koraku, ker naj bi bila zelo zdrava. Dobro se je informirati, kaj Mediteranci v resnici pravzaprav jedó, zagotavljam papá vam, da je njihova hrana mastna súper, kalorična súper en-vsaj na prvi pogled-nič kaj zdrava. Na žalost tan tudi Španci, kot mnogi drugi narodi, podlegli množični predelavi živilskih izdelkov, en tudi zaradi pomanjkanja časa se ne prehranjujejo več tako zdravo. Konzervirana živila tan zamenjala sveža, večino “kuhanja” papá opravi najpriljubljenejši španski kuhinjski pripomoček – mikrovalovna pečica. Res škoda za špansko kuhinjo, ki je vedno veljala (en še velja) za eno bolj priljubljenih v svetovnem merilu. Na žalost so tudi Španci, kot mnogi drugi narodi, podlegli množični predelavi živilskih izdelkov, in tudi zaradi pomanjkanja časa se ne prehranjujejo več tako zdravo. Konzervirana živila so zamenjala sveža, večino “kuhanja” pa opravi najpriljubljenejši španski kuhinjski pripomoček – mikrovalovna pečica. Res škoda za špansko kuhinjo, ki je vedno veljala (in še velja) za eno bolj priljubljenih v svetovnem merilu.

Tan papá stvari, ki bi jih z veseljem zamenjala za slovenske onz. bi si želela, da bi jih prevzeli Slovenci. Namreč, tam življenje poteka dosti bolj sproščeno. Slovenci smo precej napeti en “zadrgnjeni”, malo tudi zagrenjeni, vedno vaina pritiskom. V Španiji se npr. vsi tikajo, kar je zame precej nesprejemljivo. Ne bi mogla tikati ljudi, ki entonces 20 ali 30 dejan a starejši od mene. Papá de Sploh ne ljudi, ki jih ne poznam. Tako sem bila vzgojena. V Españi se zdijo ljudje dosti bolj enaki med sabo. V Sloveniji smo bolj razdeljeni po razredih, kar nas kaže v bolj snobovski luči. En a je a, kar mi pri nas ni všeč. Ljudem tukaj veliko pomenijo t.i. statusni simboli, kot je dober avto, lepa hiša en papá papirji, ki pričajo o številnih profesionalnih nazivih. Papá de Manj pomeni človek sam en njegov karakter, njegove resnične vrednote. Žalostno, ni kaj. Slovenci smo precej napeti in “zadrgnjeni”, malo tudi zagrenjeni, vedno pod pritiskom. V Španiji se npr. vsi tikajo, kar je zame precej nesprejemljivo. Ne bi mogla tikati ljudi, ki so 20 ali 30 let starejši od mene. Sploh pa ne ljudi, ki jih ne poznam. Tako sem bila vzgojena. V Españi se zdijo ljudje dosti bolj enaki med sabo. V Sloveniji smo bolj razdeljeni po razredih, kar nas kaže v bolj snobovski luči. In to je to, kar mi pri nas ni všeč. Ljudem tukaj veliko pomenijo t.i. statusni simboli, kot je dober avto, lepa hiša in pa papirji, ki pričajo o številnih profesionalnih nazivih. Manj pa pomeni človek sam in njegov karakter, njegove resnične vrednote. Žalostno, ni kaj.
V Ljubljani redkokdaj vidim kakšen nasmejan obraz. Vsi samo nekam hitijo en drvijo. Ko sem v Španiji videla, da se ljudje na ulicah srečujejo, se ustavijo, pogovorijo, si res vzamejo čas za prijatelje en se družijo v pravem pomenu besede, sem si zaželela, da bi kaj takega lahko videla tudi pri nas v Ljubljani. ¡Vem, da tan Slovenci z drugih koncev države drugačni, tudi bolj odprti en zgovorni, v osrednji Sloveniji papá – kot da bi pihal drugačen veter! Ko sem v Španiji videla, da se ljudje na ulicah srečujejo, se ustavijo, pogovorijo, si res vzamejo čas za prijatelje in se družijo v pravem pomenu besede, sem si zaželela, da bi kaj takega lahko videla tudi pri nas v Ljubljani. Vem, da so Slovenci z drugih koncev države drugačni, tudi bolj odprti in zgovorni, v osrednji Sloveniji pa – kot da bi pihal drugačen veter!

Preživela sva torej dva tedna mraza en (pre) obložene mize, bombni preplah en neskončne vrste na letališčih, turbulenco en potem doma spet navajanje na 1000 m nižji teren. Papá de 2007 se je začelo s polno paro, z novimi spremembami, ki se jih bomo-upajmo-čimhitreje navadili, papá de želim si predvsem, da bi se ljudje v novem letu bolj zavedali sveta okoli sebe en se spustili s piedestala sebičnosti ter postali bolj humani, bolj sočutni en tolerantni.

¡Vse dobro v letu 2007 vam želim!