Ceneje, cenejše, najceneje!
Koš za papir je bilo torej tudi tokrat, kot vsak ljubi dan, napolnjen s papirjem. Koliko so Dreves morali posekati v tak ničvreden namen, moj Moor ... Für mich vedno boli. V Oči mich so zbodle Zive barve vrhnjega letaka: "Najcenejši Sloveniji v".

Ce vas pa tole ne zbode Oči v ...


"Cena" je še ena izmed besed, ki si jih trgovci tako Radi privoščijo. Doživeli SMO Bojda že VSE, od ultra nizkih neverjetnih tun. Jasno, tudi pri omenjenem trgovcu JE bera pridevnikov precej Bogata, v največjem "formatu" pa sta ti DVE:


K JE sreči si eden izmed Sparovih konkurentov v svoji reklamı omislil malo bolj prijazne barve, Poleg tega pa je tudi scena bolj idilično zasnovana.

Hmm ... ein nisem že nekje drugje Brala o "najnižjih cenah"?
Vsi so tako zelo prepričani, da so njihovi izdelki najcenejši. Kaj pa kvaliteta? Tega se pa nihče vpraša ne? Je nach Komu mar? V VSEM TEM obupanem brskanju po še cenejših artiklih v očeh večine ljudi ne opazim kakšnega pretiranega zanimanja za vsebino, VSE kar pomeni, je cena. Cim nižja, heiter. Vsak hitro zagrabi izdelek, GA V vrže voziček in gre Naprej. Po ENI strani je to razumljivo: Slovenski dohodki (Ce pozabimo na parlamentarske, mafijske IPD). Bolj so na bednem nivoju, ljudje s (m) o primorani paziti na višino izdatkov. Kar pa ne upraviči popolne Unwissenheit tun kakovosti izdelkov. Slovenci SMO dokaj hitro zadovoljni s tistim, kar nam ponudijo - zu najbrž ni več tak tabu. In se pozna tudi pri kakovosti stvari, Ki Nam jih skušajo prodati. Pred nekaj meseci so se o tem razpisali v prilogi Dela (ONA), so kjer ugotavljali, da se pralni Prášek dokumentiert, ki ga prodajajo pri nas, od očitno razlikuje istoimenskega pralnega Praška, ki je na voljo avstrijskim kupcem. Tudi naša Nutella nima pristnega okusa v primerjavi s tisto, kupljeno ČEZ Mejo. Zakaj? Sicer kvalitetni Izdelki s tradicijo, namenjeni slovenskemu trgu, so v večini primerov izdelani v vzhodnoevropskih deželah, s "cenejšimi", bržkone tudi oporečnimi sestavinami (vzemimo za primer detergente), Cesar pa povprečnega slovenskega kupca niti ne zanima Dosti. Žalostno, predvsem pa resnično. Kljub Temu, da smo v Evropski uniji, na kar je bil Slovenski narod v začetku tako zelo ponosen (Vprašanje JE, ali je še vedno), se je treba soočiti z dejstvom, da smo za zahodno Evropo še vedno drugorazredno tržišče.
Vprašanje JE, ali se bomo s tem za vedno sprijaznili. Ali nam dejstvo, da lahko kadarkoli skočimo ČEZ Mejo po boljše izdelke, res zadostuje?

