K sreči si je eden izmed Sparovih konkurentov v svoji reklami omislil malo bolj prijazne barve, Poleg tega pa je tudi scena bolj idilično zasnovana.

Hmm ... ein nisem že nekje drugje Brala o "najnižjih cenah"?

Vsi so tako zelo prepričani, da so izdelki njihovi najcenejši. Kaj pa kvaliteta? Tega se pa nihče ne vpraša? Je to komu mar? V vsem tem obupanem brskanju po še cenejših artiklih v očeh vecine ljudi ne opazim kakšnega pretiranega zanimanja za vsebino, vse kar pomeni, je cena. Cim nižja, heiter. Vsak hitro zagrabi izdelek, ga vrže v Voziček in gre naprej. Po eni strani je to razumljivo: slovenski dohodki (če pozabimo na parlamentarske, ipd mafijske.) So bolj na nivoju bednem, Ljudje s (m) o primorani paziti na izdatkov Visino. Kar pa ne upraviči popolne Unwissenheit tun kakovosti izdelkov. Slovenci smo dokaj hitro zadovoljni s tistim, kar nam ponudijo - bis najbrž ni več tak tabu. In die se pozna tudi pri kakovosti stvari, ki nam jih skušajo prodati. Pred nekaj meseci so se o tem razpisali v Prilogi Dela (ONA), kjer so ugotavljali, da se pralni prášek, ki ga prodajajo pri nas, očitno razlikuje od istoimenskega pralnega Praška, ki je na avstrijskim kupcem voljo. Tudi naša Nutella nima pristnega okusa v primerjavi s tisto, kupljeno čez mejo. Zakaj? Sicer kvalitetni Izdelki s tradicijo, namenjeni slovenskemu trgu, so v večini primerov v izdelani vzhodnoevropskih deželah, s "cenejšimi", bržkone tudi oporečnimi sestavinami (vzemimo za primer detergente), Cesar pa povprečnega Slovenskega kupca niti ne zanima dosti. Žalostno, predvsem pa resnično. Kljub temu, da smo v Evropski uniji, na je bil slovenski narod v začetku tako zelo ponosen (vprašanje je kar, ali je še vedno), se je treba soočiti z dejstvom, da smo za zahodno Evropo še vedno drugorazredno tržišče.
Vprašanje je, ali se bomo s tem za vedno sprijaznili. Ali nam dejstvo, da lahko kadarkoli skočimo čez mejo po boljše izdelke, res zadostuje?