Narava je letos zgodaj zavihala rokave – z njo pa posledično tudi tisti, ki
imamo imajo vrt in lahko pridelujejo lastno zelenjavo. Tudi jaz sem bila
lani med njimi, ko sem se prvič resno lotila vrtnarjenja. Občutek, ko ti narava ves tvoj trud bogato poplača v obliki slastnih paradižnikov, jagod ali drugih dobrot, je nepopisen. In prav moj vrt je tisto, kar po preselitvi v Ljubljano najbolj pogrešam. Še posebno zdaj, ko rastlinice že pridno rastejo in tolčejo svoj lastni rekord, kajti ne pomnim, da bi jedla domače jagode tako zgodaj. In ne gojimo jih v rastlinjaku.
Nekaj časa sem omahovala, potem pa se odločila posejati nekaj zelenjave na svojem balkonu v Ljubljani: trenutno imam po eno veliko korito berivke in rukole, posejane pred par tedni. V tretje korito sem pred nekaj dnevi posejala še špinačo. Poleg tega skrbim tudi za lonce bazilike, drobnjaka, peteršilja ter rožmarina, melise in sivke, ki so uspeli prezimiti.
Ni ga čez domač vrt – pa čeprav na balkonu
Vseeno mi je, četudi bo solate samo za dve skledi – bom pa v teh dveh toliko bolj uživala.

Berivka k sreči hitro raste in ko bova pojedla tole, bom hitro posejala novo. Rukolo se itak lahko trga skozi vse leto, dodajam jo k solati in pici. Ko malo zraste, bo zelo primerna za dekoracijo raznovrstnih jedi, še posebno dobro se poda k riževim jedem.
Špinačo imam neznansko rada, kljub temu je večina ljudi ne mara kaj preveč. Ne razumem, zakaj ne! Mlada špinača je super dodatek mešanim solatam, ko zraste, pa jo najraje vidim na krožniku skupaj s pire krompirjem ali v obliki špinačne kremne juhe….mmmm njami.
Brez začimb v moji kuhinji ne gre. Ne le da lepo dišijo, brez njih si jedi ne znam več predstavljati. Lani sem se pobliže seznanila z nekaj najbolj tipičnimi dišavnicami, ki sem jih jeseni tudi posušila za uporabo čez zimo. Letos sem se “omejila” na le nekaj izmed njih in z radostjo opazujem, kako rastejo iz dneva v dan.
Ko sem se včeraj oglasila v domačem kraju, so me ob odhodu založili z nekaj domače solate, ki je kot prva pokukala na dan v našem vrtu. Nabrala sem tudi za košarico jagod in utrgala lep šopek pehtrana. Še nikdar se ni tako razrasel kot letos. Že delam načrte, kako ga bom uporabila. Zaradi svojega opojnega vonja je pehtran primeren kot dodatek tako sladkim kot slanim jedem. Nekaj o njem sem napisala tukaj. Najbolj znana pri nas je morda pehranova potica, meni osebno pa je ljubši pehtranov biskvit z jogurtom. Moj naslednji eksperiment bodo pehtranovi muffini in piščanec v pehtranovi omaki. Se že komu cedijo sline poleg mene?
Zeleno, ki te ljubim zeleno…
Drobni grižljaji zdravja
Jagode obožujem. Mogoče je to premila beseda. Čisto nora sem na njih. Naj bodo sladke ali kisle, sploh mi ni pomembno. Nasploh obožujem vse gozdne sadeže. Neizmerno se veselim malin, borovnic in rdečega ribeza, črnega pri nas še nisem zasledila. (Če slučajno kdo ve, kje bi se ga dalo dobiti, naj mi prosim sporoči!

In kako pripravim jagode? Na čisto enostaven način: narežem jih na manjše koščke in mariniram v žlici javorjevega sirupa in to je to. Priporočam!
Domače jagode z javorjevim sirupom
Tukaj pa še ena zelo okusna sladica. Dve pesti keksov ali drugih podobnih piškotov zdrobimo s pomočjo valjarja. Drobtine stresemo na dno dveh desertnih kozarcev in jih prelijemo s kakšno žlico Bailey’s-a. Nekaj žlic crème fraîche osladimo s sladkorjem in vmešamo malo kokosove moke. Naložimo na piškotne drobtinice. Jagode narežemo na koščke in mariniramo v javorjevem sirupu ali medu in jih razporedimo po kremi. Potresemo še z malo kokosove moke in shranimo v hladilniku kakšno uro. Naredila prejšnji teden
Read more »