Zadnje čase se kar tare neumnosti, ki jih trosijo naokoli naši politiki… In ta najbolj sveža je tale: v okviru “programa za zaščito slovenske besede” hočejo sedaj tudi pri nas sinhronizirati tuje filme v slovenščino… nezaslišano!
Kot da bi ne imeli dosti drugih projektov, ki bi potrebovali več pozornosti (in tudi finančnih sredstev), so se nadobudno odločili vložiti (beri: stran vreči) v ta “sinhro-eksperiment” okroglih četrt milijona evrov (sprva naj bi se zadeva preizkusila na DVD-jih), v naslednjih štirih letih pa naj bi mu bilo namenjenih skupno dobrih dvanajst milijonov evrov.
Smo pa bogata država, ni kaj.

Medtem, ko je naša funkcionalna pismenost povsem na dnu evropske lestvice, medtem ko premnogi kulturni spomeniki propadajo pred našimi očmi brez upanja na prepotrebno obnovo, naša mladina pa postaja čedalje nasilnejša in brez vrednot, se naše vrlo ministrstvo za kulturo ubad  z mnogo pomembnejšimi zadevami: kako uničiti še tisto bero originalnih filmov, ki jih premorejo naše TV postaje in kako ljudi pregnati iz kinematografov – kajti, kdo pa bo potem še gledal slovensko televizijo, kdo pa bo še hotel iti v kino, in kdo bo kupil slovensko sinhroniziran DVD?!

Ali si kdo predstavlja, kako bi zvenel Samuel L. Jackson (Snakes on a plane): “Enough is enough! I’ve had it with this motherfucking snakes on this motherfucking plane!!!” v slovenščini, ne da bi se mu pri tem obračal želodec???

Po prebiranju tega in tega se mi sicer zdi, da Slovenci takega načina odvzema pravice do poslušanja originalnih glasov v filmih nikakor ne bi sprejeli, vendar kdo ve, kakšne poti bo ubrala naša politika v prihodnjih dveh poskusnih letih, da bi prepričala svoje pokorno ljudstvo v dober namen tega projekta?!

In medtem, ko se tako zavzeto borijo za ohranitev slovenske besede, pa seveda nikomur ne pade na pamet, da bi izničili davek na knjige?? Ah, seveda ne, to najbrž niti ni vredno vključitve v program za zaščito slovenščine, kajne?