Z najinega zadnjega obiska v Španiji sem med prtljago pretihotapila pripravek za cuajado (izgovori se kuaháda), kateri do danes še nisem uspela najti primernega slovenskega prevoda. Zasirjenka mi ne zveni ravno lepo bi pa lahko bilo nekaj v tem stilu. Gre za mlečni izdelek, in sicer tradicionalno iz ovčjega (dandanes pa pogosteje iz kravjega) mleka, ki je zelo popularen predvsem v severno-zahodni Španiji, poznan pa tudi v Franciji. Predstavljajte si mleko v trdnem stanju, podobno jogurtovi teksturi, a nikakor ne po okusu.
In kako se naredi cuajado doma? Mleko segrejejo in mu dodajo “cuajo” ali sirilo in pustijo, da encimi naredijo svoje delo – med tem časom se mleka ne sme premešati – to traja približno 10 minut. Postreže se ohlajeno in oslajeno z medom ali sladkorjem. Najbrž jih je precej malo, ki cuajado delajo sami doma, čemur se pri tako veliki izbiri v trgovinah niti ne čudim. Prodaja se v 120-gramskih lončkih, najde pa na oddelku mlečno-jogurtovih izdelkov, z že dodanim sladilom ali brez.

Ker ni bilo šans, da bi cuajada preživela dolgo pot iz Španije v Slovenijo, pri nas pa se je ne dobi, sem se odločila, da s seboj vzamem vsaj pripravek v prahu – izgleda tako kot pudingov prašek in tudi pripravi se enako. Bolje nekaj kot nič! In sploh ni bilo tako slabo. Žal je praška (pre)hitro zmanjkalo, tako da je veselja konec… Naslednjič moram vsekakor prinesti večjo zalogo!
Za ljubitelje takih rahlih mlečnih sladic je Španija (in z njo tudi Francija, da ne bo zamer) raj, saj ponudba obsega vse mogoče izvedbe jajčnih krem; npr. crème caramel, ki ji Španci rečejo flan , natillas -kot flan, vendar bolj tekoča varianta, pa slavna crema catalana ali crème brûlée za tiste, ki se spoznate bolj na francosko kuhinjo. Kalorije Njami na kvadrat…božansko!