Letos se spominjamo 50. obletnice smrti našega največjega arhitekta Jožeta Plečnika (roj. 23.januarja 1872, umrl 7.januarja 1957), kar bomo Slovenci obeležili z več pomembnimi dogodki.
Prvi se je že zgodil, in sicer z odprtjem razstave Jože Plečnik, arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju, ki je bila otvorjena v Narodni galeriji v Ljubljani, Arhitekturni muzej Ljubljana, ki skrbi za arhitektovo zbirko v njegovi hiši v Trnovem v Ljubljani, pripravlja prenovo stalne razstave Arhitekt Jože Plečnik na fužinskem gradu, poleg tega pa napovedujejo tudi več predavanj, posvečenih Plečniku, in dvanajst brezplačnih strokovnih vodstev na prostem in v pomembnih Plečnikovih stavbah, ki so zaznamovale Ljubljano. Na sporedih bodo ob sobotah, od februarja pa do konca leta se bodo vsi, ki jih zanima arhitektovo delo, lahko udeležili vodstva po NUK-u (Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani), cerkvi sv. Frančiška v Šiški, Križankah, ljubljanskih Žalah, Orlovskem stadionu za Bežigradom, zanimivo si bo ogledati tudi ureditev Gradaščice in Ljubljanice, Tromostovje s tržnico, pa zapornico na Ljubljanici, Vzajemno zavarovalnico (današnji Triglav), Ustavno sodišče in cerkev sv. Mihaela na Barju.

Jože Plečnik pa ni bil dejaven le v Ljubljani, njegove stvaritve srečamo tudi na Dunaju, kjer je doživel prvi vrhunec svoje kariere; tam je preuredil oziroma na novo zgradil več stavb. Med najbolj znanimi sta Zacherlova palača in cerkev sv. Duha.

Pozneje je živel tudi v Pragi, kjer je s svojim ustvarjanjem pustil velik pečat. Na to kaže že dejstvo, da je po nekaterih podatkih kar 80% Pražanov prepričanih, da je bil Plečnik češkega rodu. V njihov poduk, da je bil pravzaprav Slovenec, in v izraz priznanja za njegova dela, so lani na okopih Praškega gradu ob prisotnosti slovenskega ministra za kulturo Vaska Simonitija in na pobudo češkega veleposlanika Draga Mirošiča odkrili Plečnikov doprsni kip. Plečnik je v Pragi bival od 1920 do 1935, v tem času je bil imenovan za prvega arhitekta prenove praškega gradu, vzporedno z deli na gradu pa je preurejal tudi rezidenco takratnega predsednika Masaryka na gradu Lani in zgradil Cerkev Presvetega srca Jezusovega na Vinohradih.

V bogati arhitekturni dediščini, ki nam jo je zapustil, najdemo tudi načrt za nov slovenski parlament, ki žal nikdar ni zagledal luči sveta. Dovršen bi bil zagotovo nekaj posebnega.

Omeniti velja tudi številne kelihe, lestence, svečnike pohištvo in notranjo opremo.

Konec lanskega leta je v slovenščini in angleščini izšla nova knjiga z naslovom Jože Plečnik – Dunaj, Praga, Ljubljana, celovita pripoved o njegovem opusu, predstavlja pa 57 njegovih del. Našemu velikemu mojstru v čast pa naj bi prihodnje leto, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji, v Bruslju odprli tudi razstavo na temo njegovih del, ter s tem Plečnika postavili za kulturnega ambasadorja Slovenije.