Za Slovence še zdaleč ne pozabljena tema, čeprav je večina naših rojakov imigrirala že v prejšnjem stoletju, najdemo pa jih lahko na vseh koncih sveta. Najbrž ne bomo nikoli vedeli točne številke – po nekaterih podatkih naj bi dandanes v tujini živelo pol milijona Slovencev. Odšli so iz bodisi ekonomskih bodisi iz političnih razlogov, nekateri izmed njih so se po osamosvojitvi vrnili na domačo zemljo, večina pa jih je ostala tam, kjer so si ustvarili družino in se (bolj ali manj) uspešno integrirali med prebivalstvo. Današnja druga in tretja generacija slovensko obvladuje precej manj ali celo nič, kar je povsem razumljivo, veliko pa se jih še vedno zanima za deželo njihovih očetov in dedov; k temu veliko pripomorejo tudi društva in sama organiziranost slovenske skupnosti v tujini.
Velikokrat med brskanjem po internetu najdem razne slovenske organizacije in ko berem o njihovem delu, me vedno znova pozitivno preseneča dejstvo, da se kljub dokaj majhni skupnosti, ki jo Slovenci tvorimo tako doma kot na tujem, naša beseda prebija naprej in se ohranja za prihodnje rodove. Zdi se mi torej, da znajo naši rojaki v tujini dosti bolj ceniti domovino kot pa jo cenijo tisti, ki v Sloveniji živijo. Tudi to dejstvo mi je razumljivo: kajti, ko se enkrat za daljše obdobje odpraviš v tujino, na svojo domovino začneš gledati z drugačnimi očmi. Takrat nisi več dnevno na tekočem z vsem, kar se medtem dogaja doma, in tudi politika, glavni dnevni razlog za slabo voljo, se te ne tiče več toliko in tako se zgodi, da postopoma slabe strani potisneš bolj ob stran in postaneš bolj pozoren na dobre – ki ti pomagajo, da prebrodiš morebitno domotožje in ostaneš v stiku z vsem, kar je domače . (govorim iz lastnih izkušenj.)
K pisanju tega sestavka pa me je zdramilo predvsem dejstvo, da se Slovenci za migracijo še vedno precej zanimajo. Ko takole malo poklikaš po spletu, lahko najdeš številna vprašanja, ki jih ljudje postavljajo v zvezi z možnostjo dela ali študija v tujini, dosti je tudi mladih družin in posameznikov, ki si želijo novih priložnosti. Predvsem se zanimajo za Avstralijo, Kanado, Novo Zelandijo, odkar smo stopili v Evropsko unijo, pa tudi za Veliko Britanijo, Nemčijo in druge.
Odločitev za migracijo je velik korak in zahteva premišljen načrt, predvsem pa mora človek stati na realnih tleh (predvsem v finančnem smislu). Obstaja tudi veliko število tako kvalitetnih kot tudi kvazi podjetij, ki se ukvarjajo z imigracijo in pomagajo urejati papirje, iskati zaposlitev in bivališče. V primeru, da v željeni državi nimamo znancev, sorodnikov ali kakšnih drugih stikov, je zadeva malo težja, saj smo prepuščeni sami sebi.
V začetku se je treba dobro informirati – internet je pri tem nujni pripomoček, saj obstaja ogromno spletnih strani na to temo. Kakšno uporabno informacijo lahko posreduje tudi ambasada/konzulat tiste države v Sloveniji oz. slovenska ambasada/konzulat v tisti državi.