Se kdaj ozrete v nebo?
Sama sem se ravno danes zjutraj, ko je bilo prekrito z oblaki, ki so se na nekaterih koncih proti severu začeli trgati. In ker je sonce ravno začelo vzhajati, so se nežno obarvali s pastelno rožnato barvo… Res lep prizor.

Do sem vse lepo in prav. Ko pa sem odprla okno – zunaj nobenega mraza, zrak pa nasičen z vonjem po izpušnih plinih. In se potem ljudje čudijo, zakaj nimamo prave zime. Sami uničujemo naravo, saj nam je bolj pomembno naše ugodje kot pa skrb za čist zrak. Tudi naša država ne naredi prav ničesar v tej smeri. Redki posamezniki se včasih oglasijo v medijih in opozarjajo na klimatske spremembe . Že vrabci na drevesih čivkajo, kakšne posledice bo prineslo segrevanje Zemlje, pa se večina ljudi niti ne zgane. Slišijo samo tisto, kar hočejo slišati. Tako je najlažje, seveda. Namesto, da bi se skupaj zavzeli in varovali naš planet za zanamce, ga kvečjemu samo pomagajo uničevati . Pa tako malo je potrebnega storiti … Če bi samo vsak zase pazil na red in čistočo, bi bilo dovolj! In če bi izobraževalni sistem deloval tako, kot je treba, bi se ljudje že od malih nog naučili spoštovati naravo .

Apeliram na vsakogar, ki prebere te vrstice, naj naredi nekaj v prid okolja. Naj se odpravi peš po opravkih, ki niso tako daleč oz. naj kdaj za spremembo uporabi javni prevoz, če mora iz mesta. Pozivam vse, naj ne mečejo odpadkov na tla in naj reciklirajo, kar se reciklirati da.
Veliko drobnih stvari je…pa so prav vse pomembne. Naj vam te besede ostanejo v srcu. Če se teh sprememb lotimo skupaj, lahko obvarujemo naš planet pred najhujšim.