…ali obratno? Dejstvo je, da se družba čedalje bolj zaveda pravega pomena teh besed. Ob vsej neizmerni ponudbi prehrambenih izdelkov nam ni več vseeno, kaj bomo privoščili sebi in svojim dragim. In prav je tako!
Skrb za zdravje in dobro počutje nas je pripeljalo do tega, da več pozornosti posvečamo telesni aktivnosti, postali pa smo selektivni tudi pri izbiranju hrane. Razmahnilo se je povpraševanje po ekološko pridelanih sadju, zelenjavi, oblačilih itd., trg pa nam ponuja čedalje več pristnih in žal tudi nepristnih bio izdelkov, saj se dolgi kapitalistični prsti znajdejo povsod, kjer zadiši po denarju. Zato se je potrebno dobro prepričati o resnični kakovosti tega, kar se namenimo kupiti.

Številni megamarketi, ki so popolnoma zavladali naši civilizaciji, nas dnevno prepričujejo, da se nakup pri njih najbolj splača, saj ponujajo najboljše izdelke po najboljših cenah, kajpada. Spominjam se, ko sem kot otrok v začetku devetdesetih prvič obiskala Spar v sosednji Avstriji. Takrat pri nas še ni bilo takih trgovin, zdelo se nam je nekaj posebnega, da si moral nakupovalni voziček odkleniti s kovancem, če si ga hotel uporabiti – wow.

Danes je to vse prej kot razburljivo. Do vrha in še čez naloženi vozički, ki jih brezizrazno iz trgovin že leta pred seboj potiskajo tudi prebivalci naše dežele, so naredili svoje; denarnice se tanjšajo, hladilnik se prazni hitreje kot kdaj prej, kljub “zagotovljenim najnižjim cenam” pa na blagajni omenjenih super mega trgovinah puščamo čedalje več tolarjev… No ja, v kratkem ne bomo mogli niti teh, saj v naše kraje prihaja evro – navzven tako zaželena evropska valuta, po kateri zmotno hrepenijo dežele, ki je nimajo – tiste pa,ki so ji že “podlegle”, samo še vzdihujejo za svojo ljubljeno prejšnjo valuto. Ah, tolar…

Ko se torej nekega dne ozavestimo in sprevidimo, da si zaslužimo kaj več od emulgatorsko nasičenih izdelkov, ki nam jih molijo pod nos na vsakem koraku, se odpravimo na podeželje in poiščemo kakšno ekološko kmetijo, si privoščimo kos pravega domačega sira ali pa vgriznemo v pristno neškropljeno sadje – takrat se zavemo, kaj smo pogrešali. In življenje spet dobi okus.