Zatem sem jih na drobno nasekljala in shranila v dobro zaprti pločevinasti škatli. Najbolje se shranjevanje obnese v temnih škatlah, manj pa v prosojnih ali v stekleničkah – čeprav dandanes skoraj vse začimbe prodajajo v le-teh.
Bazilika je tako zelo aromatična, da se njene arome zlepa ne da znebiti. Kadarkoli sem jo imela v rokah, njen vonj z njih ni spravilo niti najbolj dišeče milo. Ko sem jo pripravljala na sušenje, pa je ves prostor tako opojno dišal, da sem bila na trenutke malo omotična. Potem si lahko predstavljamo, kako močen je njen zdravilni učinek! Najmočneje pa sicer diši v času cvetenja.
Njeni cvetovi so majhni in snežno beli.Tudi če jih vztrajno trgaš, vedno znova zrastejo. Nekateri gurmani v kulinariki uporabljajo tudi cvetove, ne le liste.
Bazilika ni trajnica, lahko pa se jo ohrani do dve leti. Znana je tudi po tem, da odganja žuželke, na vrtu pa sem jo gojila v neposredni bližini paradižnika, saj naj bi ga ščitila pred škodljivci. In res ga je! Zraste lahko precej visoko. Tiste, ki je rasla med paradižnikom, nisem trgala, tako da je na koncu v višino merila vsaj 20 centimetrov. Njeni listi so bili velikanski.
Opažam, da se ljudje čedalje bolj zatekajo k naravi in uporaba zelišč spet narašča. Ponovno odkrivamo njihove blagodejne učinke, hrana, ki jo kuhamo, pa izboljšuje okus. Tako je tudi prav! Ob brezvestnem goltanju vse bolj umetne hrane z neštetimi aditivi človek počasi izgublja okus. Tega ne smemo dopustiti. Z uporabo naravnih, ekološko pridelanih živil pa v naš vsakdan vnesemo nekaj drugačnih odtenkov: zato tudi zelenjava ali sadje, ki jih pridelamo sami na domačem vrtu, pripomorejo k boljši kvaliteti življenja. Želim si, da bi do tega dejstva prišlo čimveč ljudi, tako kot sem to letos ob vrtnarjenju spoznala tudi sama.